Češnja

Češnje so zaradi majhne količine maščob, soli in beljakovin zelo priporočljive za diete pri srečnih boleznih, boleznih obtočil, ledvičnih boleznih, protinu in revmatizmu. Češnje dajemo srčnim bolnikom v obliki kompota. Celo sladkorni bolniki jih lahko uživajo v manjših količinah. Češnja je diuretik. Iz posušenih pecljev kuhamo prsni čaj, ki pomaga pri izkašljevanju.

Učinkovine: 15 % sladkorjev, silicij, železo, kalij, kalcij, magnezij, fosfor, vitamini B, C, barvila.

Zdravilne lastnosti: čistijo telo, saj vzpodbujajo jetra, ledvica, razgibajo črevo in pomagajo pri iuzločanju
. Pomagajo proti zaprtju. Redno uživanje češenjevega soka pomaga proti artritisu, revmatizmu in protinu, ker s sklepov odplavlja nekopičeno sečno kislino. Češnje krepijo vezno tkivo v telesu in lovijo proste radikale.

Čaj iz češnjevih pecljev: posušene peclje en dan namakamo v vodi, da se zmehčajo, nato jih sesekljamo. Na 1 liter zasipamo eno prgišče pecljev. Popijemo 3-4 skodelice na dan. Posušene peclje lahko hranimo več mesecev. Enako uporabljamo višnjo, ki je kot diuretik še bolj učinkovita.

Češnjeve pečke, jedrca: Z njimi preganjamo gliste. Poleti zbiramo češnjeve pečke, jih posušimo in shranimo v kozarcih. Pri sumu, da imajo otroci gliste moramo 30-40 posušenih češnjevih jedrc namočiti v čistem vinskem kisu in pustiti 2 dni, da nabreknejo. Nato odlijemo kis, jedrca pa shranimo v kozarcu v hladilniku. Otrokom dajemo 4-5 krat na dan po 2 nabrekli jedrci. Za majhne otroke pa po eno jedrce 4 krat na dan, vendar nikdar več kot 10 jedrc na dna. Jedrca dajemo 2 tedna, prekinemo za en teden in ponovimo. Po mesecu ali dveh zaradi gotovosti učinkovitosti , postopek ponovimo.