Rabarbara

Zdravilne lastnosti: proti driski in zaprtosti.Po ljudskem izročilu se uporablja tako proti zaprtju kot proti driski. Slednja raba je pogostejša, posebno še, ko zapeko spremljajo zlata žila in poškodbe na zadnjiku ter po operaciji na danki. Odvajalne lastnosti so koristne za odpravljanje jetrnih in žolčevodnih motenj, zato je tudi sestavina čajnih mešanic za odvajanje žolča. je odlično sredstvo za želodec, pri nas je ena izmed sestavin Švedske grenčice.

Rastline ne smemo mešati z vrtno rabarbaro, iz katere pripravljamo kiselkast kompot. Zdravilne učinke imata dve drugi rabarbari: kitajska (Rheum palmatum) in navadna rabarbara (Rheum officinale).

Novejša dognanja: Antrakinonski glikozidi delujejo s svojimi presnovki v debelem črevesu, ker spodbujajo krčenje črevesnih mišic in jačajo črevesno gibljivost, zaradi katere se blato potiska naprej, postaja mehko, odvajanje pa pogostejše. Učinek se pojavi po 6 do 12 urah. Droga vsebuje tudi čreslovine, te pa zapirajo. V manjših odmerkih prevladuje učinek čreslovin in zapira; v večjih odmerkih pa učinek antrakinonov in odvaja. Del čreslovin deluje zoper bolečine in vnetje enakovredno kot analgetika in antiflogistika aspirin in fenilbutazonon.

Obstaja tudi kitajska rabarbara (ali turška rabarbara), ki se v glavnem uporablja v zdravilstvu. Njena korenina se uporablja za številne zdravstvene težave vključno z rakom, zaprtjem, diarejo, ulkusi na črevesju in želodcu, visokim krvnim pritiskom in kronično odpovedjo ledvic. Rabarbara vsebuje antrakinon, ki naj bi bil odgovoren tako za odvajalni učinek kot za zapiranje. Zanimive so študije na miših, ki so pokazale anti tumorno učinkovanje turške rabarbare, vendar ti učinki niso bili preverjeni pri ljudeh. Pretirano uživanje rabarbare lahko povzroči v glavnem želodčne in črevesne težave, zaradi oksalatov pa tudi poškodbe ledvic. Ker deluje rabarbara tudi stimulativno na maternico, je ženskam med nosečnostjo odsvetujejo. Rabarbara ima glede na zaužito količino dva različna učinka. V zelo majhnih količinah imajo njeni tanini zapiralni učinek, v večji količini pa njene učinkovine delujejo odvajalno. Opazili so tudi znižanje krvnega pritiska in holesterola, vendar mehanizem delovanja še ni dognan. Na Kitajskem se rheum officinale, ki ga številni avtorji enačijo z rheum plamatum, uporablja za zdravljenje zobobolov in krvavečih ulkusov, ki se izboljšajo za 90% v nekaj dneh. To je pokazala raziskava na 312 ljudeh. Antrakinoni tudi stimulirajo celično regeneracijo, detoksikacijo in čiščenje organizma.

OPOZORILO: Čezmerni odmerki povzročijo drisko, čezmerno jemanje pa kronično zaprtje in odvisnost, ki zaradi izgube vode in soli, predvsem kalija, pripelje do črevesne ohromelosti in zmanjšane učinkovitosti. Rabarbarini listi naj se ne bi uživali, ker so strupeni zaradi visoke vsebnosti oksalne kisline. Znan je primer anafilaktične oziroma takojšnje preobčutljivostne reakcije po zaužitju rabarbare. Antrakinonske spojine niso primerne za bolnike s črevesno zožitvijo ali neprehodnostjo, ker lahko poškodujejo črevo. Rabarbara ni primerna, če imamo vnet slepič in ob drugih črevesnih vnetjih. Zaradi reflektornega zvečanja prekrvitve organov v mali medenici lahko povzročijo ginekološke težave, zato se ne priporočajo nosečnicam in med menstruacijo. Prav tako jih ne priporočamo doječim materam, saj se deloma izločajo v materinem mleku, na voljo pa so varnejša odvajala, na primer polnilna. Zapiralni učinek čreslovin, ki prevladuje v majhnih odmerkih, lahko poslabša znake zaprtja, namesto da bi jih odpravil. Izguba kalija zveča delovanje srčnih glikozidov. Lahko se obarva seč, kar moti nekatere diagnostične teste. Rabarbare naj se tudi izogibajo bolniki z vnetjem sklepov, ledvičnimi boleznimi in težavami s sečili.