Raziskovanje in radovednost z roko v roki

Dojenčki se pričnejo učiti takoj po rojstvu, prirojeno pa imajo tudi radovednost, da lahko zaznajo vse, kar se dogaja okoli njih. Radovednost je želja oziroma volja do učenja, je hrepenenje po raziskovanju ter odkrivanju. Bolj kot je otrok radoveden, več se uči. Spodbujanje otrokove radovednosti je ena izmed najbolj pomembnih nalog staršev, saj s tem pripomorete, da učenje postane navada, otrok pa doživljenjski učenec. Vendar pa staršem ali skrbnikom ni potrebno storiti ničesar, da bi prebudili radovednost v otroku. Raziskave kažejo, da otrokova želja po učenju prihaja od znotraj in ne kot posledica pritiska okolice. Ta notranja motivacija otroka spodbuja, da si pridobi nove izkušnje in znanje ter posledično uspeh v šoli.

Radovednost je nekaj, s čimer se dojenček rodi. To lahko sklepamo iz naslednjih dejanj:

- dojenček spremlja z očmi zvoke, obraze in zanimive predmete;
- osemmesečni otrok se igra z igračko, da jo v usta, ker hoče izvedeti, česa vsega je ta predmet sposoben;
- otrok vzame stol z namenom, da bi dosegel svojo priljubljeno igračko ...

V nadaljevanju je nekaj nasvetov, kako spodbujati otroško radovednost.

Naj tudi vas, ne le vašega otroka, zanima vse, kar se dogaja okrog vas. Pojdite ven na sprehod in na glas razmišljajte o drevesih, nebu, zvezdah … Naj otrok ob tem pride do spoznanja, da spodbujate tako njegovo kot svojo radovednost in željo, da bi izvedeli čim več.

Naj vas vaš otrok vodi. Spodbujajte njegove interese. Otroci se naučijo mnogo več z dejavnostmi, ki zaposlijo njegovo pozornost in domišljijo. Če ima vaš otrok rad glasbo, jo pogosto predvajajte, poleg tega pa skupaj naredite kakšen instrument in nanj zaigrajte. Če ima rad hrošče, mu dajte lopatko, da bo lahko raziskoval, poiščite kakšno knjigo o teh živalih in mu jo prebirajte. Podobno spodbujajte zanimanje tudi na drugih področjih.

Odgovarjajte in sprašujte enostavno ter primerno otrokovi starosti. Na vprašanje, od kod prihajajo otroci, gotovo ne boste enako odgovorili tri ali pa trinajst let staremu otroku. Preden karkoli odgovorite, morate ugotoviti, kateri podatki ga sploh zanimajo. Na primer pet let star otrok vpraša mamo, od kje je prišel. Mama ob tem postane živčna in ne ve, kaj bi otroku odgovorila. Ta jo pa le vprašujoče gleda in na koncu reče, da ga zanima le, če je prišel iz Ljubljane, tako kot oči, ali iz kakšnega drugega mesta.

Nekateri otroci vedo, da na vse ne morejo dobiti odgovora, zato to pojasnite tudi svojemu otroku. Na tak način ustvarite priložnost, da se naučijo samopomoči in tako z lastnim odkrivanjem sveta pridejo do odgovora. Zato pojdite s svojim otrokom v knjižnico ali pa se pozanimajte pri osebi, ki bi mogoče znala dati odgovor na določeno vprašanje.

Uporabljajte knjižnico, saj so knjige okna v svet in najboljša potešitev za otroški radovedni um. Otroci, ki so imeli od zgodnjega otroštva omogočen prost dostop do knjig, jim tudi kasneje v življenju posvečajo več časa, bolje berejo in so izkazujejo večjo razgledanost. Pustite otroku, da si sam izbere knjigo, katero koli želi. Raziskave so pokazale, da ni važno, ali otrok bere knjige o raketah ali stripe, važno je, da je njegova pozornost osredotočena na določeno temo in da to rad počne.

Spodbujajte otroka z odprtimi vprašanji. Nanje ni možno odgovoriti le s preprostim da ali ne, ampak gre za vprašanja o počutju, o mnenju, stališču, o dogodku, njegovem poteku ... Takšna vprašanja spodbujajo otroke, da razvijajo svoje misli, ideje in kritično mišljenje.

Ustvarite zanimivo okolje. Dojenčki v stanju budnosti kar petino tega časa namenijo usmerjenosti v predmete. Zanimajo jih okolje, slike na stenah in dejavnosti ostalih članov družine. Dajte dojenčku igračke, ki so neškodljive, in predmete, ki jih bo lahko raziskoval sam. Pogosto jih menjajte, da jim ne postane dolgčas.

Otrokom ne jemljite poguma. Poskusite izvedeti, kaj vašega otroka zanima oziroma čemu posveča več pozornosti. Omogočite mu, da ta predmet pozornosti na varen in sprejemljiv način razišče. Tako se bo naučil spretnosti, potrebne za reševanje problemov, in ustvarjalnih ter sprejemljivih načinov dela.

Dovolite mu, da sodeluje pri aktivnostih na prostem. Namesto nekaterih igrač, ki služijo le enemu namenu, mu ponudite predmete, kot so škatle in kocke, ter materiale, na primer vodo, pesek ter vse umetniške materiale, saj je za njihovo uporabo potrebna ustvarjalnost. Ne povejte otroku, kaj naj dela s tem materiali, kako se uporabljajo in kaj naj bi nastalo iz njih. Dopustite mu, da ga bo vodila lastna radovednost .