Forum
Dogodki
|
|
Če vaš otrok del noči ali celo noč spi med vami in vašim partnerjem v spalnici, je napočil čas, da ga poizkusite navaditi na svojo posteljo. Le tako bosta lahko imela s partnerjem posteljo samo zase, kar bo pozitivno vplivalo na vajin odnos, saj je dokazano, da pomanjkanje intimnih trenutkov lahko resno ogrozi vašo zvezo. Do tega pogosto pride prav zaradi spanja otroka med partnerjema in nezmožnostjo selitve otroka v novo sobo. A vemo, da odvajanje od skupne postelje ni lahko, zato je tukaj nekaj smernic, ki vam lahko pri tem pomagajo.
1. Seznanite sosede
Preden pričnete s selitvijo otroka v svojo posteljo, razložite svojim sosedom svoje namere, da bodo vedeli razlog morebitnega nočnega negodovanja in protestnega joka.
2. Napolnite se z optimizmom
Obrazložite otroku, da je prišel čas, da spi celo noč v svoji postelji. Tukaj morate biti optimistični in poskusite spodbuditi otroka, da to tudi stori. Če pride do negodovanja, nikakor ne dopustite, da vas vrže iz tira. Odgovarjajte odločno ter s kančkom humorja, da bo prehod lažji.
3. Otroka nagradite
Naredite otroku neke vrste izziv. Ena od možnosti je nagrada: za vsako noč, prespano v svoji sobi, mu na strop nalepite novo zvezdico. Za malo starejše otroke lahko »nagradno igro« še nadgradite: po petih zbranih zvezdicah obljubite še dodatno nagrado. S tem se bo otrokova motivacija le še dvignila.
4. Nagrada priljubljeni igrači
V posteljo dajte otrokovo najljubšo igračo, nato pa mu ponudite možnost, da jo sam nagradi, če bo ostala z njim v postelji celo noč.
5. Popoldanski spanec omejite
Če otrok spi podnevi, naj se prebudi najkasneje do štirinajste ure. Omejite mu popoldanski počitek na eno uro, da bo lahko šel zvečer okoli dvajsete ure v posteljo brez težav. Za to ni potrebna nobena znanost – če se otrok čez dan naspi, zvečer seveda ne bo hotel zaspati. Če je le možno, izkoristite popoldanski počitek skupaj z otrokom tudi vi, ker boste energijo potrebovali kasneje (kar pa je odvisno od otrok, saj je vsak drugačen). Pomembno je tudi, da se otrok zvečer sam odpravi v svojo posteljo in po možnosti tudi uspava. Če mu boste pri tem pomagali, vas bo pričakoval zraven tudi, ko se bo zbudil.
6. Sledite zaporedju
Ustvarite urnik opravil v vašem domu. Tako bo otrok že po opravilih vedel, kdaj prihaja čas spanja. Ta opravila so na primer kopanje, umivanje zob in pripovedovanje zgodbice ali uspavanke. Med slednjim obvezno ugasnite televizor ali radijski sprejemnik.
7. Naj se utrudi z vodo
Med kopanjem spodbujajte otroka, da se igra, škropi in plava zato, da porabi še preostanek energije. Pokažite mu, da ga imate radi, potrudite se, da se bo počuti varnega, opominjajte ga, da bo spal v svoji postelji – vse to na pozitiven način. Pokažite mu, da ste zadovoljni, ker bo spal v svoji sobi, saj se bo na ta način počutil pomembnega.
8. Ne kažite nervoze
Po večernem kopanju in pranju zob sledi postelja, in to brez vmesnih postankov. Zmanjšajte svetlobo in povejte kratko zgodbo za lahko noč, zatem pa še eno zgodbico ali uspavanko, ki pa naj bo vsak dan ista. Tako bo otrok vedel, kdaj je konec druženja in pričetek spanja. Seveda s temi aktivnostmi prenehate takoj, ko se lahko otrok sam uspava. Ko se poslavljate od njega, mu na kratko zaželite lahko noč in ga spomnite, da bo za spanje v svoji sobici prejel novo zvezdico na strop.
9. Če vas otrok kliče ali prične jokati, se vrnite k njemu
Če se vam zdi otrok prestrašen, morate ostati mirni. Poskušajte ga pomiriti, nikakor pa ne smete spodbujati strahu. Če je otrok zelo prestrašen, se samo usedite na posteljico zraven njega in z njim minimalno kontaktirajte. To pomeni, da se ne pogovarjate z njim, kajti v takem stanju mu zadostuje že vaša prisotnost. Malo kasneje mu recite, da greste na stranišče in da se vrnete nazaj. Čez nekaj časa preverite, ali med vašo odsotnostjo že zaspal. Če je otrok še vedno buden, ga samo pohvalite, da je priden, ker je ostal v postelji, in pojdite iz sobe. Čez nekaj časa ponovno preverite, če je že zaspal.
10. Ne zapirajte vrat
Če otrok vstane iz postelje, ga samo lepo položite nazaj in to ponavljajte, dokler ne zaspi. To se lahko nekaj časa ponavlja, vendar je tukaj potrebna potrpežljivost, ki bo prej ali slej bogato nagrajena. Vrat sobe, v kateri otrok spi, ne zapirajte, ampak jih samo priprite. Če jih zaprete, ne morete imeti nadzora nad dogajanjem v sobi, po drugi strani pa bi se otrok počutil neugodno ali pa bi celo mislil, da je kaznovan.
11. Bodite blizu
Tudi sami pojdite v posteljo, ko otrok zaspi. Tako se boste lahko tudi sami naspali, saj ne veste, kaj vam bo prinesla noč. Če se otrok ponoči prebudi in pride do vas, ga enostavno peljite nazaj v njegovo posteljico in to ponavljate na enak način, kot pri uspavanju. Nikar ne dopustite, da bi otrok zaspal v vaši postelji, ker bo to precej podaljšalo proces učenja te navade. Otroci, ki vsako noč redno prihajajo v posteljo staršev, imajo svojo posteljo za začasno ležišče. To otroku škoduje, saj tudi sam nima kvalitetnega spanca. Vaš otrok mora dojeti, da je njegova postelja varno in stalno mesto za spanje.
12. Ne pozabite na nagrado
Ko se otrok zjutraj zbudi, razgrnite zavese, prižgite radijski sprejemnik in mu s tem dajte vedeti, da je prišel čas za budnico. Čeprav ste mogoče utrujeni in izčrpani, morate pokazati zadovoljstvo in veselje, ker je noč prespal v svoji postelji. Pohvalite ga in ne pozabite izpolniti svojo dolžnost – dati nagrado.
13. Pohvalite ga
Med tem časom, ko se otrok uči spanja v svoji sobi, bodite posebno nežni do njega in mu kažite ljubezen na vse možne načine. Večkrat ga pohvalite, kako je že velik, da spi v svoji postelji, saj se mu bo to zdelo imenitno.
14. Ne predajte se
Vsak večer ponavljajte rutino v istem vrstnem redu, tako v pripravi za spanje kot tudi za uspavanje samo. Ne smete obupati, ker rezultati ne bodo prišli čez noč, tu šteje samo vztrajnost. Ne pozabite, da je to faza učenja, ki pa zahteva svoj čas, da otrok osvoji celotni postopek. Ta proces učenja otroka vam bo pomagal samo, če boste potrpežljivi in dosledni.
15. Ne pozabite
V kritičnih trenutkih, ko boste že pred tem, da s procesom učenja predčasno prenehate, se spomnite na mnenja strokovnjakov, ki pravijo, da je za reševanje glavnih težav pri spanju potrebnih največ dve do štiri noči. Pri otrocih, starih do dve leti, pa je možna tudi kakšna noč več. Na koncu se bo otrok gotovo naučil in osvojil te rutine pred spanjem in uspavanje.
Bodite vztrajni in uspelo vam bo
Če boste prvih nekaj dni zdržali brez nervoze in boste umirjeni ter dosledni, vam bo kasneje precej lažje. Samo nadaljujte z zastavljeno rutino in postopkom priprav za spanje in uspavanje. Tudi kasneje, ko otrok že usvoji celoten postopek, zadržite nežen, a odločen odnos. Važno je, da ga tudi vnaprej bodrite in pohvalite ob vsaki novi naučeni navadi.
Dobra novica
Ta postopek je bil izveden pred časom v Veliki Britaniji in se je pokazal za zelo uspešnega, deloval je namreč v kar 87 odstotkih primerov s to problematiko. Upajmo, da bo tako tudi pri naših otrocih.