Dojenčki potrebujejo posebna očala

Nekateri dojenčki že od samega rojstva potrebujejo očala. Prej, kot se prilagodijo na korekcijo vida oziroma nošenje očal, tem bolje za njih.

Posebno pozornost je treba nameniti poziciji očal. Dojenčki večino svojega časa preživijo v vozičku ali posteljici in v želji, da bi opazovali svet okoli sebe, se pogosto obračajo s hrbta na trebuh, pri tem pa se z glavo dotikajo podloge. Zaradi tega morajo biti očala čvrsto pritrjena na glavo, in sicer tako, da ne pritiskajo nanjo, medtem ko se dotikajo podloge. Mehka silikonska podloga za nos kot most prekriva rob očal, tako da ne pritiskajo pregrobo na nos. Na ta način je tudi preprečeno polzenje očal po nosu ali izza ušes, saj sta držali za ušesa prav tako iz silikonskega materiala.

Alergije

Nikelj je kot eden izmed materialov za izdelavo očal pogosto odgovoren za alergijske reakcije kože, kjer pa starost posameznika sploh ni pomembna, lahko gre za dojenčka ali pa starejšo osebo. Bodite pozorni pri nakupu očal: le-ta naj ne vsebujejo niklja, narejena naj bodo iz antialergijskih materialov, to je najpogosteje titan.

Testiranje otrokovega vida oziroma potreba po očalih

V naslednjih stavkih smo vam podali nekatere simptome, ki bi lahko nakazovali na slab vid vašega otroka in posledično obisk oftamologa. Preverite, ali ima vaš otrok katerega od navedenih simptomov:

- otrok ne dela značilnih gibov proti svetlobi med prižiganjem ali izklapljanjem svetlobnega vira (prvi mesec starosti);
- ko premikate predmet pred njegovimi očmi, z njimi ne reagira (četrti mesec);
- otrok z očmi ne išče mame ali očeta (sedmi mesec);
- ne gleda osredotočeno na predmete okoli sebe (osmi mesec);
- ne more ujeti pravilno kotaleče se žoge proti njemu (dvanajsti mesec);
- škili;
- opazno drži glavo sklonjeno, medtem ko gleda;
- ima razširjene zenice tudi na močnejši svetlobi;
- stalno se menca po očeh in dela grimase;
- obrača z očmi, čeprav ne gleda nič posebnega;
- ima opazne spremembe na vekah, zamegljeno roženico ali sivo-belo zenico;
- njegove oči trepetajo;
- ima izrazito velike oči;
- ima stalno vnete, solzne ali zlepljene oči;
- se pogostokrat spotika in zadeva ob predmete;
- naslanja nos na slikanico ali pa gleda televizor z majhne razdalje;
- v šoli pride do poslabšanja ocen;
- nima volje do učenja.

Če ste zaznali enega ali več simptomov, to še ne pomeni, da je z otrokovim vidom kaj narobe. Priporočljivo je, da obiščete oftamologa ali svojega optika, saj je zgodnja diagnoza najboljša za rešitev očesnih težav vašega otroka.