Otroške sobe

Ko opremljamo otroško sobo upoštevamo otrokov razvoj in njegove potrebe, od prvih iger na tleh, tistih s kockami, punčkami in avtomobili do pisanja domačih nalog in zahtevnejšega dela. Vzporedno s tem razvojem moramo prenavljati oziroma prilagajati otroško sobo. V osemnajstih letih, kolikor trajajo otroška in mladostniška leta, je priporočljivo, da otroško sobo obnovimo tri- do štirikrat. Prvič jo uredimo za novorojenčka, po približno treh letih jo opremimo za predšolskega otroka, tretjič jo preuredimo za prvošolčka in končno za mladostnika.

Priporočljivo je, da je primerno za čiščenje z vodo in milnico. Pohištvo naj bo trajno oziroma trpežno in odporno proti mehanskim poškodbam, tako da bo čim dlje videti novo. Dobro je, če je mizna plošča pisalne mize iz materiala, odpornega zoper madeže, ki jih puščajo barve, tuši in črnilo. Znano je, da so svetle barve bolj občutljive od temnih, tako kot enobarvne tkanine v primerjavi z vzorčastimi. Upoštevajmo pa tudi, da se na pohištvu, ki je prebarvano s prekrivnimi barvami, poškodbe opazijo hitreje kakor na furniranem pohištvu ali še bolje masivnem pohištvu, ki je polakirano s prozornim lakom.

Ne glede na otrokovo starost mora biti otroška soba dovolj velika, svetla in zračna.

Dojenčkova soba

Ko pričakujemo novega člana družine, smo vznemirjeni in komaj čakamo, da prijoka na svet. Zaradi pričakovanja zlahka pozabimo na ustrezno ureditev sobe za dojenčka. Če želimo, da bo naš otrok zdrav, dobrega počutja in zadovoljen, je nujno, da pripravimo ustrezno sobo zanj. Takšna bo ustrezala tudi staršem, saj bo njihovo delo manj naporno in bolj prijetno.

Pri opremljanju sobe za dojenčka je varnost na prvem mestu. Računati moramo, da bo v začetku otrok, ki večino časa spi, s časoma postal večji in se začel plaziti naokoli. Vse električne vtičnice moramo dobro zaščititi, da se v njih ne bi znašli majhni prstki. Da bi namestili skromno število vtičnic, ne pride v poštev, saj bo sčasoma soba spreminjala namembnost in takrat bodo vtičnice potrebne. Raje jih zakrijemo s pohištvom ali kako drugače in jih odkrijemo šele, ko jih potrebujemo.

Temperatura sobe je zelo pomembna. Če bo prevroče ali prehladno, se ne bo dobro počutil in hitro lahko zboli. Zato je nujno grelno telo (radiator, električna peč,…), ki ga je mogoče enostavno uravnavati, obenem pa bo izven dosega dojenčka. Najboljša rešitev je radiator centralnega ogrevanja z natančno regulacijo, ki je skrit za pohištvom ali za ustreznim varovalom. Mesto za zibelko oz. posteljico naj bo dovolj daleč, da se dojenček ne bo pregreval, poskrbeti pa moramo tudi za ustrezno ventilacijo, ki pa mora biti dovolj visoko.

Zelo priročen element je umivalnik. Pri previjanju in čiščenju bo prišel zelo prav, da staršema ne bo treba nositi vode iz kopalnice. Tudi kasneje, ko je otrok starejši, je umivalnik v sobi praktičen. Če nas umivalnik moti, ga vgradimo v omaro, ki jo odpremo le takrat, ko ga potrebujemo.
Potrebe po pohištvu niso velike. Potrebujemo zibko, predalnik, ki ga lahko uporabimo tudi za previjalno mizo in stol z nizkimi naslonjali, ki ga mati uporablja za dojenje. Košara za kreme, puder in druge dojenčkove potrebščine in druge košare za shranjevanje so odličen dodatek in jih lahko enostavno odstranimo, ko se soba spreminja. Kasneje, ko dojenček raste, namestimo manjšo omaro za oblačila, stajico in višji stol.

Sobe za dojenčka v prvi fazi ni treba izdatno okraševati. Stene naj bodo ene barve, brez vzorcev, da lahko nanje obešamo različne slike in okrasje med razvojem otroka, glede na njegovo starost in želje. Barve naj bodo svetle in vesele. Nikakor se ne ravnamo po klišeju »modro za fantke, rožnato za punčke.«

Pri tleh je higiena na prvem mestu. Tla naj bodo enostavna za čiščenje obenem pa dovolj udobna za otroka. Kamnite ali lesene plošče ne pridejo v poštev. Primeren je linolej ali kakovosten ladijski pod, lahko pa položimo tudi laminat. Če dodamo še pralno preprogo, bodo tla delovala bolj mehko.
Zavese naj segajo največ do višine okenske police. Dojenček, ki se bo plazil po tleh, se bo sicer po njih vzpenjal. Če okno nima polken ali zunanje rolete, namestimo notranjo roleto ali takšne zavese, da bomo lahko sobo zatemnili. S tem bomo lahko brez težav dali otroka spat pred nočjo, zjutraj pa se ne bo zbujal s prvim svitom.

Otroška soba za predšolskega otroka

V tej starosti so otroci polni energije in povzročajo hrup. Otroška soba ni več namenjena pretežno spanju, ampak igri, risanju in norenju z vrstniki. V njej naj bi se skrivali, gradili votline in gradove iz oblečene penaste gume ali lesenih elementov. Otroška soba mora biti zato dokaj velika in premišljeno opremljena. Pohištvo naj bo uporabno, trpežno, stabilno, varno ter preprosto za vzdrževanje. Priporočljivo je, da je primerno za čiščenje z vodo in milnico. Površinska obdelava in materiali, iz katerih so izdelani pohištveni elementi, morajo biti nestrupeni. Praktično je, če je pohištvo tako, da lahko z različnim postavitvami in manjšimi dopolnitvami sledimo otrokovemu razvoju in njegovim potrebam. Nosilec za obešalnike v garderobni omari mora biti na višini, ki je dosegljiva

Igralnica kot samostojni prostor

Problem premajhne otroške sobe lahko rešimo tudi z razširitvijo igralnega prostora na podstrešje, hodnik, v suho klet, del dnevne sobe ali jedilnico. V zadnjih dveh primerih dosežemo tudi večjo povezanost otroka s starši. Še bolje pa je, če imamo toliko prostora, da otroško sobo dopolnimo z napol ločenim prostorom z igralnico. Ta prostor se lahko pozneje, ko otrok odraste in nima več igrač, spremeni v garderobno sobo. Zanimiva je tudi rešitev, pri kateri večji prostor razdelimo na spalne niše ali majhne nišam podobne sobe, ki so nanizane okoli skupnega igralnega prostora. Niše so od skupnega prostora lahko ločene le z zavesami ali pomičnimi vrati. Igralnica naj ima čim manj pohištva, tako da bodo imeli otroci dovolj prostora za sproščeno gibanje. Vseeno pa naj ima ustrezno velik prostor za shranjevanje igrač. Dobro je, če so igrače spravljene tako, da so zavarovane pred prahom in jih otrok lahko shranjuje po vrstah, kar ga navaja na vzdrževanje reda, poleg tega pa se bo tako tudi laže igral, ker bo stvari hitro našel. otroku.

Otroška soba za šolarja

Ko se otroci bližajo puberteti, nastane kot izraz vse večjega občutka neodvisnosti in zrelosti potreba po lastnem prostoru. Ta leta so običajno obdobje zavračanja družinskega načina življenja in navad. Takrat postaja otrok samostojen in si želi lastno sobo, katere mu ne bi bilo treba deliti z bratom ali sestro. Če to zaradi premajhnega stanovanja ni izvedljivo, lahko prostorsko težavo vsaj delno rešimo z optičnimi pregradami, kot so police, omare, nizka pregradna stena in drugo, s čimer zagotovimo otroku vsaj lasten kotiček in potrebno zasebnost. Okolje, v katerem se otrok prijetno počuti, vpliva na njegovo delovno vnemo, ustvarjalnost in uspeh. Šolar potrebuje nove pohištvene elemente. Otroška posteljica postane pretesna, delovni prostor je namenjen predvsem učenju in delu z računalnikom. Povečajo se potrebe po shranjevalnem prostoru za knjige in garderobo. Zaradi številnih sprememb je to pravi čas za prenovo otroške sobe.

Mladinska soba

Otroci si po trinajstem letu želijo sobo, v kateri se kaže njihova osebnost in individualnost. Skratka sobo, v kateri se bodo prijetno počutili sami in v družbi vrstnikov. V tem obdobju postane soba prostor, v katerem se mladi ukvarjajo s svojimi hobiji, se pogovarjajo, poslušajo glasbo in plešejo. Priporočljivo je, da se lahko postelja uporablja tudi za posedanje, zato jo dopolnimo s pregrinjalom, velikimi blazinami in prenosno klubsko mizico. Če imamo dovolj prostora, se priporoča od 120 do 160 centimetrov široka postelja.

Barve in dekoracija v spalnici in otroški sobi

Spalnica: Spalnica zahteva najbolj premišljeno izbiro pri opremi stanovanja. Za prijetno počutje pred spanjem in s tem tudi za mirno spanje je poleg že prej naštetih dejavnikov pomembno tudi ustrezno okolje. Spalnico prebarvamo v priljubljeno barvo in poskrbimo za primerno dekoracijo. Dekorativni elementi naj bodo po možnosti postavljeni tako, da so vidni tudi iz ležečega položaja v postelji. Sobo lahko poživimo s primerno sliko, vazo, svečnikom, kipom, sobno rastlino ipd.

Otroška soba: Na barve se odziva že dojenček. Starejši otroci se navdušujejo zlasti nad osnovnimi barvami, kot so rdeča, zelena, modra in rumena. Pazite pa moramo, da s pretiranim kombiniranjem različnih barv in vzorcev ne bi dobili prenatrpanega in agresivnega videza prostora. Temu se izognemo tako, da se odločimo za elemente v živih barvah (npr. dekorativni predmeti) in za tiste, ki dajejo umirjeno ozadje (npr. strop, stene, tla, zavese). Tapete s pisanim vzorcem zato pogosto niso primerno ozadje za pohištvo v več barvah in nasprotno, enobarvno pohištvo ima lahko živahnejše ozadje.

Talne obloge v spalnici in otroški sobi

Izbor talne obloge je odvisen od sloga ostale opreme in od tega, katere prednosti posameznih vrst tlakov se nam zdijo najbolj pomembne. Če hodite po spalnici bosi, so najbolj prijetne tekstilne talne obloge. Njihova prednost je tudi v tem, da dušijo zvoke (ne slišimo korakov). Se pa teže čistijo   kakor lesene. V otroški sobi dajemo prednost talni oblogi, ki je topla in primerna za higiensko vzdrževanje. Najbolj pogosto se odločamo za parket v kombinaciji z manjšimi pralnimi preprogami. Kombinacija parketa in preproge je zelo pogosta tudi v spalnicah staršev. Gladke talne obloge lahko čistimo z vlažno krpo. Tako povzročitelje alergij (prašni delci, iztrebki pršic) enostavno in temeljito odpravimo.