Joga in stres

Joga je ena izmed najbolj učinkovitih, hkrati pa tudi najbolj naravnih terapij za stres. Preden pa utemeljimo to trditev, si najprej poglejmo, kaj stres sploh je.

Stres je nespecifičen odgovor organizma na zunanji dražljaj.

Je prilagoditev organizma na novost, možno nevarnost, ki grozi od zunaj. Ob srečanju s to ogrožujočo situacijo se v organizmu aktivira simpatični avtonomni živčni sistem, zviša se raven adrenalina, poveča se srčni utrip, krvni pritisk ipd. Vse to z razlogom, da telo odgovori, se pripravi na boj ali beg. Stres pa je lahko tudi pozitiven, saj se posameznik tako bolje spopada z nastalo situacijo, ima več energije, stimulacije, ustvarjalnosti ter zato deluje bolj učinkovito.

Stres sam niti ni problematičen, saj je le naravni odziv organizma na določeno situacijo. Problem nastane, če organizem ostane v stanju stresa dlje ali če se ne vrne v normalno sfero funkcioniranja. Z daljšim časom izpostavitve gre stres skozi fazo alarma in fazo odpora, na koncu pa preide v fazo izčrpanosti. V zadnji fazi se običajno pojavijo naslednji znaki:

•    izgorelost, utrujenost; izguba energije;
•    dekoncentriranost, izguba nadzora, občutek kaosa;
•    čustvena otopelost; razosebljanje odnosa med ljudmi;
•    razdražljivost, jeza;
•    depresija, samokritičnost;
•    občutek siljenosti, preokupiranost, prenasičenosti.

Daljša izpostavljenost stresu se na telesni ravni odraža kot oslabitev delovanja imunskega sistema organizma, torej vpliva predvsem na zdravje posameznika. Statistika pravi, da naj bi kar dve tretjini vseh obiskovalcev zdravstvenih ustanov prišlo tja po pomoč zaradi posledic stresa. Med te štejemo nezgodne poškodbe in škodljive navade, ki so posredne posledice stresa, in neposredne posledice, ki so psihosomatska obolenja, na primer astma, ulkus, diabetes, kardiovaskularna obolenja, hipertenzija, rak, (mikro)infarkti, dihalne motnje, prebavne motnje, glavobol in nespečnost.

Pri spopadanju s stresom je v veliko pomoč socialna podpora, najbolj učinkovito pa je lastno spoprijemanje. Kako uspešni smo, je predvsem odvisno od naše osebne čvrstosti (elastičnosti/odprtosti, odpornosti, kompetentnosti), našega samovrednotenja in načina oziroma strategije spoprijemanja s težavami ter problemi.

Pri spopadanju s stresom ima joga zelo močan učinek. Joga se osredotoča predvsem na večanje osebne čvrstosti, zato že v osnovi odpravlja stres.

Telo, um in duh so medsebojno tesno povezani. Skupaj tvorijo celoto posameznika. Cilj izvajanja (hatha) jogijskih tehnik je ravno v uskladitvi telesa, uma in duha. Izvajanje asan in pranayame proizvaja enormno količine energije v telesu, stimulira celice in sprošča napetost mišic. Pri stresu se namreč napetost kopiči v mišicah, diafragmi in celotnem živčnem sistemu. Z jogijskimi tehnikami krepimo živčni sistem, ki je neposredno povezan z umom. Bolj krepki živci (dobesedno ali abstraktno) nam omogočajo večjo zmožnost obvladovanja stresa in stresnih situacij.

Asane z raztezanjem in sproščanjem posameznih delov telesa pripomorejo k večjemu pretoku krvi v vse celice telesa in jih tako krepijo. Specifično pa asane delujejo različno, kar je odvisno tudi od samega zaporedja asan, načina in konteksta (časa in prostora) prakticiranja. Tako na primer skupina stoječih asan predvsem krepi in stimulira celotno telo, dela praktikanta vzdržljivejšega, močnejšega, bolj energičnega; skupina krepilnih oziroma sproščujočih asan telo umirja, ga krepi; skupina obrnjenih asan med drugimi uravnava krvni pritisk in ravnotežje v hormonskem sistemu; skupina asan z zasukom razteza in masira notranje organe, razteza hrbtenico itd. Kako vse to vpliva na stres in spopadanje s stresom, lahko sami sklepate.

Glavni, končnih cilj prakticiranja asan je med drugim tudi pravilnost postavitve telesa, ki tako naravno samo od sebe omogoča posamezniku najboljšo možno telesno funkcioniranje, pretok krvi in energije v prav vse dele telesa. Poleg prakticiranja asan pa ima pri spopadanju s stresom pomembno vlogo tudi dihanje. Znano je, da je ob stresu dihanje hitro in plitvo, saj uporabljamo le zgornji del pljuč. Daljša izpostavljenost stresu se zato kaže v otrdelosti (zamrtju) diafragme, glavne dihalne mišice. Jogijske tehnike dihanja (pranayama) skupaj z asanami načrtno oživljajo diafragmo in jo delajo spet elastično ter prožno. Plitvo in hitro dihanje postane spet globoko ter umirjeno, kar omogoča večji pritok kisika in energije v telo. Posameznik postane odpornejši in učinkovitejši pri obvladovanju stresnih situacij.

Prav tako tehnika joga nidre (spanje) ali „globoka sprostitev“, kjer zavestno in postopno sproščamo posamezne dele telesa, deluje antistresno. S to tehniko neposredno sprostimo napetost, izboljšamo pretok krvi po celem telesu ter uravnavamo ritem srca ter krvni pritisk.

Za uspeh pri spopadanju s stresom pa mora biti prakticiranje hatha joge celostno. Le usklajeno, redno in pravilno izvajanje jogijskih praks prinese želeni ter trajni učinek. Samo tako s časoma dobimo izkustveno modrost, pravo inteligentnost in nadzor nad telesom ter umom.

Meditacija – joga – stres

Ko govorimo o stresu in jogi, pa ne smemo pozabiti na pomembnost meditacije, pa ne le tiste v osnovnem sedečem položaju, ampak tudi pri izvajanju asan oziroma aktivnosti nasploh. Pri vseh jogijskih položajih smo s pozornostjo neprestano usmerjeni na telo in občutke, ki nas prevevajo. Pozorni smo na vse, kar se dogaja v nas v tistem trenutku. Smo v posebnem meditativnem razpoloženju. Tako se postopoma tudi distanciramo od zunanjega sveta, razvijemo sofisticirano razločevanje, dobimo vpogled v nas same, v naše globoke (napačne) emocije in gonila, ki izvorno vplivajo na stres. Šele takrat, ko pridemo do bistva, lahko odpravimo njegov vzrok.

Seveda za odpravo stresa ne smemo zanemariti ostale postopne spremembe, ki so v življenju nujne, kot je na primer odprava škodljivih vedenjskih navad, sprememba prehrane ipd. Joga lahko tudi tu pomaga, saj nam s svojo disciplino in izkustvenimi spoznanji daje moč za premagovanje slabih navad, spreminjanje sebe in svojega življenja.

Na koncu je potrebno še posebej poudariti, da smisel joge ni odprava stresa, ampak mnogo več. Je pot osvoboditve, uresničitve posameznika. Odprava stresa je le en izmed mnogih pozitivnih (stranskih) rezultatov hoje po jogijski poti.

 

 

vir: http://www.svet-je-lep.com/